Igra Briškola

Bríškola je italijanska igra s kartami za dva do šest igralcev. Pri igri za tri ali šest igralcev se ena od kart izloči iz igre. Igra s štirimi ali šestimi igralci se igra v parih tako, da sta si skupna igralca diametralno razporejena in karto izmenično odvrže eden igralec izmed nasprotnih parov. Igro veliko igrajo v Slovenskem Primorju, kot tudi v Hrvaškem ter na hrvaških otokih. Briškola je priljubljena igra tudi na Portoriku in v Španiji. V Italiji je še posebej priljubljena v Benečiji. Drugod po Evropi jo igrajo radi še na Malti, Nizozemskem, Portugalskem, v Belgiji, Franciji, Luksemburgu, Romuniji in Švici. 40 kart je razdeljenih na 4 skupine, v vsaki je 10 kart. Skupine so: Sablje (Spade), Pokali, Palice in Denar. V vsaki skupini je najmočnejša karta as, sledi trojka, kralj, kaval ter fant. Ostale karte v skupini nimajo točk, moč pa jim določa številka.

Računalniške igre in uporabljene tehnologije (PC, konzole, ...)

Igralni pogon je osnovni sestavni del računalniške igre, na osnovi katerega igra deluje. To je skupek uporabnih funkcij, ki pri igranju olajšajo delo z zvokom, grafiko, fiziko, povezovanjem. Razvijalci igralnih pogonov morajo upoštevati zmogljivosti strojne opreme, da lahko naredijo igro, ki deluje zadovoljivo tekoče in ponuja privlačno grafično podobo ter igralnost. Dandanes je v svetu računalniških iger veliko povpraševanja po strojni opremi računalnika. Te pogosto zahtevajo hiter mikroprocesor, ki omogoča igranje grafično zahtevnih iger ter seveda zadostno količino delovnega pomnilnika. Za razliko od igralnih konzol, ki združujejo vso strojno opremo v standardnem kompletu, obstaja praktično neomejeno število kombinacij komponent za osebne računalnike različnih proizvajalcev in zmogljivosti. Tako izdelovalci iger ob izdaji vključijo podatek o minimalnih zahtevah glede strojne opreme in priporočeni konfiguraciji, ki zagotavlja tekoče delovanje. Smisel preigravanja računalniških iger je seveda ta, da igralec nadzoruje lik oziroma določen objekt, ki se giblje in počne stvari tako, kot mu zapove njegov igralec, kar je tudi glavna razlika med igro in filmom. Da pa bi se lik gibal po igralčevih željah, potrebuje ustrezne vhodne enote. Najbolj osnovna vhodna enota je tipkovnica. Pri igranju igre pritiskamo tipke na njej, od katerih vsaka posebej pomeni določeno dejanje, akcijo ali premik. Prav tako je ena od preprostejših vhodnih enot računalniška miška, s katero pa lahko zaradi majhnega števila gumbov izvajamo precej omejeno število dejanj v igri. PC miško lahko samostojno uporabljamo po navadi le v preprostejših igrah, medtem ko je v večini iger namenjena v glavnem premikanju in najpogostejšim akcijam - oziroma tistim, ki jih moramo izvesti hitro. Za simulacije vožnje oziroma igre tega tipa so na voljo posebna volan in pedala, pri pilotiranju letala pa igralna palica, ki pa je uporabna tudi v akcijskih in pustolovskih igrah ter drugih. Podobne naprave, kot sta volan in igralna palica, so uporabne na simulatorjih, med drugim pri simulacijah za urjenje pilotov in plovbnih tehnikov, ki se učijo manevrirati ladje. Ena najbolj priročnih kontrolnih naprav pa je igralni plošček. Enako kot tipkovnica ima kontrolne tipke, ki pa so drugače razporejene, tako da jih s prsti lažje dosežemo, poleg njih pa še dodatne mehanizme, na primer eno ali več miniaturnih igralnih palic.