Kako se igra Briškola?

Ko so karte za igranje igre premešane, vsak igralec dobi tri karte, nato se iz kupčka zmešanih kart se vzame še eno karto, ki bo predstavljala aduta v igrani igri. Adut je odprta karta, medtem ko je kupček zmešanih kart obrnjen navzdol, včasih postavljen tako, da polovično prekriva aduta. Igralec, ki sledi tistemu, ki je karte delil, začne igro tako, da eno od svojih kart odpre. Tako naredijo izmenično še sledeči igralci, dokler ni vsak od igralcev po eno karto odprl. Zmagovalec runde se določi na naslednji zelo preprost način. Če se je igrala briškola je zmagovalec tisti, ki je odvrgel najmočnejšo karto v tisti skupini, kot je adut. Toda če adut v rundi ni igral je zmagovalec tisti, ki je odvrgel najmočnejšo karto iz tiste skupine kot je prva odprta karta v igrani rundi. Pri igri Briškola ni potrebno slediti skupini prve karte. Ko je zmagovalec runde določen, le-ta vzame karte iz te runde, jih postavi na svoj kupček pobranih kart in jih obrne navzdol. Pri igri za štiri ali šest igralcev se kupček pobranih kart skupnih igralcev združi. Na koncu runde vsak igralec vzame eno karto iz kupčka zmešanih kart - najprej igralec, ki je v rundi zmagal, nato še vsi ostali v enakem vrstnem redu kot v igri. Tako imajo vsi igralci spet po tri karte. Naslednjo rundo začne zmagovalec prejšnje runde. V zadnjih treh rundah si lahko ekipa skupnih igralcev ogleda karte od vsakega v skupini. Adut je kot zadnja karta zmešanih kart. Na koncu igre, ko so bile igrane vse karte se točke seštejejo in zmagovalec je tisti z največ točkami. Briškola se lahko igra v 2, 3, 4, 5 ali šestih igralcih.

Računalniške igre

Računalniške igre niso nič druga kot računalniški programi, ki jih uporabljamo za razvedrilo in zabavo. Računalniške igre so vrsta video iger, ki jih poganjajo osebni računalniki in pomembno ter hitro rastoče področje uporabe računalnikov. Na voljo je veliko raznovrstnih računalniško nadzorovanih iger, pri katerih je računalnik lahko nasprotnik človeškemu igralcu. Računalniške igre običajno uporabljajo hitro animirano grafiko na zaslonu ali sintetiziran zvok oziroma kombinacijo obeh. Na razvoj računalniških iger je vplival predvsem razvoj mikroprocesorja sredi sedemdesetih let, ki je botroval nastanku komercialnih računalniških iger. Med računalniškimi igrami so zelo hitro postale postale zelo priljubljene arkadne igrice, ki so uporabljale namenske čipe. Svoj čas je bila na voljo cela paleta iger od igre šah do simulacije bojnega letala, dirkalnika ali vesoljskega plovila. Nekatere izmed najbolj priljubljenih računalniških iger v zgodnjih devetdesetih letih so bile Quake Arena, Wolfenstein 3D in Doom razvijalca id Software. Te igre so bile zasnovane za igranje preko omrežja ali preko interneta. Kasneje ko so zanesenjaki z id-ovo pomočjo ustvarili svoje lastne dodatke za omenjene igre, se je okrog teh iger razvila cela subkultura, ki je še danes aktivna in prisotna med vsemi resnejšimi igralci računalniških iger. Ker je bilo računalniških iger tako veliko so se hitro začele deliti na skupine - žanre. Na osebnem računalnik lahko tečejo video igre vseh obstoječih žanrov, vendar nekateri žanri tradicionalno prevladujejo, predvsem zaradi standardnih vhodnih enot - tipkovnice in miške. Predvsem realno časovne strateške igre (strategije) predstavljajo skoraj četrtino prodaje računalniških iger, medtem ko na igralnih konzolah praktično niso prisotne zaradi oteženega igranja, ki je posledica nestandardnih vhodnih enot.