Igre in večigralstvo

Za PC igre porabi človek vedno več prostega časa, 100 milijonov Evropejcev tako igra tudi po 13 ur tedensko. Igre postajajo metafora človekove dejavnosti, govorijo o igrifikaciji življenja. Tukaj pa moremo izpostaviti še večigralstvo, sej igralci iger največ časa porabijo ravno za igranje iger z drugimi igralci, za sodelovanje, tekmovanje, ... odvisno od igre, ki jo igrajo. Zgodovina večigralstva sega vse do leta 1979, ko je Roy Trubshaw napisal prvo večigralsko igro, in sicer pustolovščino Multi User Dungeons. Igra, ki se je dogajala v blodnjaku v podzemlju, je bila tekstovna, od ostalih iger pa se je ločila po tem, da jo je hkrati lahko igralo več igralcev. To so bili prvi začetki omrežnega igranja oziroma večigralstva. Preden je širša javnost dobila cenovno dostopen internet je bilo večigralstvo zelo omejeno, sej so se igralci povezovali samo na nivoju lokalnih omrežij. LAN je omogočil večim igralcem , da so se pridružili igranju katerekoli PC igre. Za lokalno omrežno igranje sta potrebna dva ali več osebnih računalnikov, usmerjevalnik in več omrežnih kablov, s katerimi vsak računalnik priklopimo na omrežje. Vsak računalnik pa mora imeti še omrežno kartico, nameščeno ali integrirano na matični plošči, da lahko izmenjuje informacije z drugimi računalniki, priklopljenimi na isto omrežje. Po želji lahko katero koli lokalno omrežje priklopimo tudi na medmrežje oziroma internet. Kmalu za internetom pa smo dobili še spletne večigralske igre, ki so dosegle priljubljenost zaradi večanja deleža širokopasovnega dostopa do spleta med uporabniki. Dostop do interneta je namreč omogočil velikemu številu igralcev igranje ene in iste igre sočasno in skupaj. Čeprav je možno igrati spletne igre že z uporabo klicnega dostopa do interneta, mora biti pasovna širina za igranje teh iger čim večja, če želimo zmanjšati latenco med igralci - torej igranje brez motenj. Takšne povezave pa zahtevajo širokopasovno združljiv modem, povezan na osebni računalnik skozi mrežno kartico, ki je lahko poleg tega povezana tudi z usmerjevalnikom. Spletne večigralske igre zahtevajo še eno stvar, in sicer program – strežnik, ki ji pove, kje se nahajajo drugi igralci, predmeti v igri, kakšne so njihove lastnosti, v kakšnem odnosu so med seboj igralci, in tako dalje, skratka nekaj kar nadzira celotno igro in zalaga igralce igre z podatki.